»Glede na to, da se niso spremenile načelne politike Zahoda in Kitajske glede t. i. politike ene Kitajske, tako na Zahodu kot na Kitajskem, ni stvarnih razlogov za zaostrovanje odnosov in poslabšanje zaupanja.«
»Pred leti si nismo mislili, da bi bila prihodnost lahko tako nepredvidljiva, kot je zdaj, da bo v srcu Evrope tako velika vojna, kot je zdaj, s številnimi vprašanji, ki imajo malo odgovorov.«
»Kolikor smo lahko do neke mere zaskrbljeni zaradi posledic, ki jih ima vojna v Ukrajini na geopolitični položaj v regiji, toliko moramo zdaj kot odgovorni voditelji storiti, da pravzaprav damo drugačno, evropsko, evroatlantsko perspektivo tej regiji. Te možnosti so.«
»Želimo si, da bi se okrepil dialog med Prištino in Beogradom. Slovenija, ki je prijateljica z obema državama, si želi, da bi bil ta dialog iskren, da bi dal rezultate, ne samo s sporazumi, ampak tudi z njihovo uveljavitvijo, da bi se obudilo tisto upanje, ne le na Kosovu in v Srbiji, ampak na celotnem Zahodnem Balkanu, da je mogoče po mirni poti rešiti še tako zahtevna vprašanja.«
»Predvsem smo sosedje, dva naroda, ki nikoli nista bila v vojni, kar je v Evropski uniji redkost, dva naroda, ki se razumeta, čeprav ni prevajalcev, dva naroda, ki se tudi spoštujeta. Odgovornost vseh nas, zlasti pa tistih, ki jo vodimo, je, da vedno, zlasti v teh zahtevnih časih, skrbimo za to, da dobro sosedstvo in prijateljstvo skrbno negujemo.«
»Želim si, da bi Hrvaška kmalu vstopila v schengen, da bi sprejela evro, da bi učvrstili celo vrsto dvostranskih odnosov, tudi z rešitvijo vprašanja, ki je dolgo obremenjevalo odnose do te stopnje, da so se zgodili tudi incidenti. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da se razumemo kot prijatelji, kot sosedje, kot prijatelji.«
»Ugotovila sva, da v teh razmerah, kolikor jih danes poznamo, ni mogoče reči nič drugega kot to, da bomo storili vse, da politično, vojaško, moralno v vseh ozirih pomagamo Ukrajini, da se brani pred to agresijo.«
»Če so stvari občutljive in vzbujajo toliko skrbi, je tudi odgovornost na strani voditeljev vseh držav v regiji, da ne storijo nobenega koraka, ne dajejo nobene izjave, ki bi poslabšali zaupanje med državami ali bi zaradi tega zaostrili razmere.«
»Evropska unija bi morala storiti vse, kar je v njeni moči, da s širitvijo spodbudi demokratične procese znotraj držav Zahodnega Balkana, jih navdihne k reševanju vseh dvostranskih vprašanj in vzpostavi upanje ljudem v tem delu Evrope, da bodo v razumnem času postali del združene Evrope.«
»Ker prihajam na Kosovo iz Beograda po pogovorih z Vučićem, ne morem mimo vtisa, da v Beogradu vlada občutek, da v Prištini ni politične volje za dialog, v Prištini pa, da v Beogradu ni volje za dialog.«
»Slovenija, ki je priznala Kosovo in ima z njim odlične politične in gospodarske odnose, razume, da je mogoče pričakovati vključitev te države v EU samo, če bodo tudi druge članice Unije, ki tega še niso storile, priznale njegovo neodvisnost.«
»To bi lahko odločilno prispevalo k veri in zaupanju vseh voditeljev narodov in držav v tem delu Evrope, da je skozi dialog in skozi spoštovanje dogovorjenih sporazumov mogoče narediti odločilne korake naprej k rešitvi dvostranskih in multilateralnih vprašanj, s tem pa spodbuditi EU k hitrejšemu tempu pridružitvenih pogajanj.«
»Po mojem mnenju je proces vključevanja Zahodnega Balkana v EU prepočasen in se zaradi tega znova krepijo politike nacionalizmov in sprememb meja, ki so nevarni za ta mir in varnost.«